O domačiji Kabaj Morel
Na mestu, kjer danes nad veliko kletjo stoji gostoljuben objekt, v katerem lahko iskalci briških posebnost najdejo precej tega, kar jim radosti duha in telo ob polni kulinarični ponudbi, je že nekoč stala vaška gostilna. Tu se je pilo domače vino, se ponujal tobak in sol. Pred gostilno so kdaj vrgli tudi balinčke.
Tistih časov ni več, a stara hiša je sestavni del nove. Pri Kabajevih je pravzaprav precej preteklosti vtkane v sedanjost! Na etiketi vin z imenom Kabaj najdete sliko iz Belega, vasice nekoliko severneje od Šlovrenca, kajti od tam prihaja rodbina Kabaj. Katja pripoveduje, da je bil tam rojen njen oče, ki se je kasneje preselil v domačijo ovdovele matere. Obe družini imata lepo vinsko tradicijo, saj je že leta 1928 pranono zasajal vinograde s sorto sivi pinot, ki je bila takrat še redkost, danes pa skoraj stalnica. Oče je ostal na kmetiji in jo obdeloval. In tukaj se je prijel rod Kabajev, ki še danes obdeluje vinograde in prideluje vino, tako v Šlovrencu, kakor v Belem. »Naši vinogradi so stari od 4 do 40 let, so v višjih legah in v glavnem obrnjeni proti jugovzhodu in so bolj "raztroseni" na več parcelah« pravi Katja ob tem ko pove, da so opravili veliko delo z obnovo starih vinogradov obeh kmetij in tako podvojili prvotne površine, odkar so se lotili samostojne pridelave vina z lastno blagovno znamko.
Prelomno leto je bilo 1993. Začeli so s samostojno pridelavo vina, se udeležili vinskega sejma v Ljubljani, prejeli zlato medaljo in novinarskega Bakusa za njihov prvi stekleničen Tokaj, kot so ga takrat še smeli brezskrbno imenovat. »To je bila prva dobra promocija, ki je pomagala pri uveljavljenju na trgu. Od takrat so se naši prijemi spremenili. Na ocenjevanje ne hodimo več toliko, ker so danes bolj učinkovite druge oblike promocije« pravi Katja in njej soprog Jean Michel Morel. »Prav on je tisti, ki daje osebno noto vinom.«
»Sestava tal in klima sta v Sloveniji drugačna, kakor v Italiji in Franciji, kjer sem delal prej, in čar dela z vinom je prav to, da se izkoristi to drugačnost, se vključi še človeško intuicijo in naredi vina, ki so všeč vinarju. Vino namreč ne sme biti komercialno. Naša strategija je že taka, da nočemo delati "na veliko" ampak na posebnem,« povzame Jean, kakor ga kratko kličejo domači. Jean prisega na tradicionalne vinarske metode in že od nekdaj najmanj tretjino vin stara v hrastovih sodih. Zdaj dela še korak globlje v preteklost. »Po mojem ne bi smeli iti s tehnologijo naprej dokler stare ne obvladamo« pravi in ponosno razkrije, da se v njegovi kleti nahajajo amfore. »V amforah se je delalo vino že pred tisočletji! S to tehnologijo bi se moral spoznati vsak vinar! Mene je navdušila in verjemite mi, da bo tudi ljubitelje posebnih vin. Preskušamo kako, se odnesejo v amforah različne, predvsem avtohtone sorte,« zaupa sicer skrivnostni vinar, ki pa je še poln presenečenj. Preteklost vtkana v sedanjost je popolno doživetje! Edini dostopni časovni stroj!